 |
|
| Kaj je zakonodajalec mislil, ko je to napisal? |
| 31. 01. 2011 Avtor: Milan Železnik, univ. dipl. prav. |
|
 |
|
| Postopki javnih naročil, kjer nimamo javnega odpiranja |
| 31. 01. 2011 Avtor: mag. Matjaž Kovač |
V prispevku obravnavamo postopke oddaje javnega naročila, kjer ni predvidena javna objava le tega na portalu javnih naročil. Ureditev teh postopkov je v veliki meri usmerjena k naročniku, saj le ta lahko samostojno določi, na kakšen način bo izbral najugodnejšega ponudnika. Določbe ZJN-2 in ZJNVETPS za te postopke so zelo skope in razen osnovnih napotkov ne določajo natančno samih postopkovnih pravil. Vendar je treba pri oddaji javnega naročila po predmetnih postopkih predvsem v večji meri upoštevati načela javnega naročanja. |
| |
|
| Okvirni sporazumi |
| 31. 01. 2011 Avtor: mag. Marija Minka Jerebič |
Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 19/2010; v nadaljevanju ZJN-2B) je uveljavil že v prejšnji noveli tega zakona nov institut – okvirni sporazum, ki sledi izvedenemu postopku javnega naročanja (31. člen).
Po informacijah Ministrstva za finance Slovenija v Evropski uniji prednjači po številu okvirnih sporazumov, ki jih sklene posamezni naročnik.
|
| |
|
| Ali je Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. 54/2010) zadela bistvo? |
| 31. 01. 2011 Avtor: asist. dr. Tomaž Kostanjevec |
|
| |
|
| Učinkovitost postopkov evidentiranja nepremičnin - 2. del |
| 31. 01. 2011 Avtor: mag. Irena Prodan |
Enotno evidentiranje nepremičnin in kakovostni podatki o nepremičninah so podlaga za gospodarjenje s prostorom, vodenje zemljiške politike, vrednotenje in obdavčitev nepremičnin, evidentiranje stvarnih pravic na nepremičninah, prostorsko opredeljevanje podatkov in za druge namene. Cilj posodobitve so poenostavitev postopkov evidentiranja nepremičnin ter celovitost, usklajenost in hitrost zajemanja podatkov.
V prispevku avtorica predstavlja opredelitev informacij javnega značaja, nepremičninski sistem v Sloveniji, s poudarkom na registru nepremičnin, ki je vzpostavljen s podatki pridobljenimi v popisu in ga primerja z ureditvijo vodenja nepremičninskih podatkov v katastru stavb in evidencah drugih evropskih držav. Hkrati predstavlja osnovne nepremičninske evidence, zemljiško knjigo, zemljiški kataster in kataster stavb, navede primer postopka evidentiranja podatkov o stavbni pravici pri urejanju nepremičninskega stanja in ugotovitve, da je ločenost postopkov vpisa podatkov o nepremičnini in njenem lastništvu vzrok za neusklajenost podatkov v nepremičninskih evidencah. |
| |
| | |
|
|
