|
|
Kaj je zakonodajalec mislil, ko je to napisal? |
31. 01. 2013 Avtor: Milan Železnik, univ. dipl. prav. |
|
|
|
Skupno javno naročanje občin |
31. 01. 2013 Avtor: mag. Irena Prodan |
Povzetek
Vsekakor je potrebno uvajati skupno javno naročanje, vendar ne za vsako ceno, predvsem pa mora temeljiti na ciljnih predmetih javnih naročil oziroma na področjih, kjer je realno mogoče doseči prihranke - mobilna telefonija, elektrika, bencin, zavarovanje. Torej na področjih, kjer že obstajajo monopoli oziroma oligopoli. Sicer lahko slednje prinese tudi slabosti, ter začne uničevati mala in srednja podjetja, ki ob velikem povpraševanju javne uprave potem pri javnih naročilih ne morejo konkurirati. S tem bi se lahko celo spodbujalo obstoj samo velikih ponudnikov, ki se na koncu, vsaj glede na prakso, povežejo in začnejo narekovati cene, s tem pa izničimo cilj združevanja javnega naročanja. Kolikšne prihranke bi pri tem dosegli, bi lahko pokazala samo praksa.
Poleg tega gre pri javnih naročilih v večni do nasprotovanj med ponudniki in naročniki, zaradi različnih stališč. Prvi ne izbirajo sredstev, da dobijo posel, javna uprava kot naročnik pa mora paziti, da varuje temeljna načela javnih naročil. Glavni varovalki za preprečitev korupcije in klientelizma pa sta zagotovo javnost in transparentnost.
|
|
|
Novosti na področju javnega naročanja |
31. 01. 2013 Avtor: mag. Minka Jerebič |
|
|
|
Ekonomski pogledi na javno zasebno partnerstvo s poudarkom na infrastrukturnih projektih I. del |
31. 01. 2013 Avtor: mag. Matjaž Kovač, univ.dipl.prav. |
POVZETEK
Javno-zasebno partnerstvo obsega različne oblike sodelovanja med javnimi organi in poslovnim svetom, katerih cilj je zagotoviti zasebno iniciativo za financiranje, upravljanje, vzpostavitev, prenovo, vodenje ali vzdrževanje infrastrukture oziroma izvajanje javnih storitev. Pri tem so značilne dolgoročne pogodbe ter delitev tveganja in učinkov poslovanja. Pri javno-zasebno partnerstvu ne gre za enotno definiran pravni pojem in čeprav so koncesijske pogodbe pretežna in najprimernejša oblika teh projektov, pojem ne izključuje javno-naročniških odnosov, v kolikor so za takšno razmerje izpolnjene predpostavke. Razlikovanje med javnim naročilom in koncesijo je odvisno od odgovora na vprašanje, kdo nosi poslovno tveganje obratovanja objekta. V kolikor javni sektor vloži sredstva, ne glede na višino, je zanje odgovoren in nosi tveganje njihove učinkovitosti. Le v primeru, ko zasebni sektor v celoti financira predmet javno-zasebnega partnerstva, je javni sektor razbremenjen tveganja.
|
|
| |
|
|